Lektoriranje – vse bolj iskana storitev

V času, ko je komuniciranje vse bolj pomembno, je čedalje bolj iskano tudi lektoriranje. Zakaj? Ker so naši zapisi izraz naše razgledanosti, naše izobrazbe ter nenazadnje našega odnosa do slovenskega jezika in s tem slovenske kulture.

Lektoriranje

Pri besedilih ni pomembna zgolj oblika, temveč tudi njihova pravilnost glede na slovnico in pravopis. In lektoriranje poskrbi, da niti z enim niti z drugim ni težav.

Kdaj se odločamo za lektoriranje besedil?

Za nekaj informacij smo se obrnili na podjetje DigitPen, katerega storitve si lahko podrobneje ogledate na spletni strani http://www.digitpen.com/lektoriranje. Pojasnili so nam, da so se posamezniki in podjetja v preteklosti odločali za lektoriranje predvsem takrat, kadar je bilo to nujno oziroma zahtevano, zdaj pa je vse več tistih, ki se za lektoriranje odločajo na lastno željo.

Lektoriranje je nujno v kar nekaj primerih. Posamezniki se »iz nuje« največkrat odločajo za lektoriranje strokovnih besedil ter diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. Pri teh je predpisano, da mora biti besedilo lektorirano, saj ne priča zgolj o znanju in razgledanosti posameznika, temveč je hkrati besedilo, ki predstavlja posamezno fakulteto oziroma univerzo, v sklopu katere je bilo pripravljeno.

Lektoriranje diplomskih nalog

Lektoriranje je pomembno tudi v vseh medijih. Časopisne članke in članke v revijah je potrebno pregledati, da so slovnično pravilni oziroma v skladu s časopisom, saj morajo mediji skrbeti tudi za ohranjanje slovenskega jezika. Žal se pri sodobnih medijih ta praksa opušča – predvsem na televiziji se pogosto uporablja pogovorni jezik (tudi takrat, kadar ne gre za prosti govor, temveč branje vnaprej pripravljenih besedil). Še bolj se lektoriranje opušča na spletu, saj ima lahko svojo spletno stran tako rekoč vsakdo oziroma si mediji pogosto ne privoščijo niti pravih novinarjev, kaj šele lektorjev.

Najbolj bi morali za lektoriranje skrbeti na področju založništva knjig, kjer pa ravno tako opažamo, da se nivo znižuje. Večje založbe in založbe s tradicijo sicer skrbijo za dobro lektoriranje, pri manjših, ki pogosto izdajajo zgolj »pogrošno« literaturo, pa se najde v knjigah cel kup napak, ki jih bralec takoj opazi – lektor je bil slab ali pač zgolj premalo natančen.

Kaj pa lektoriranje besedil, pri katerih to ni nujno?

Kljub temu, da pri prevajalski agenciji DigitPen izpostavljajo predvsem lektoriranje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog ter lektoriranje medijskih vsebin, opravljajo tudi druge lekture. Vsaka vrsta komunikacije, predvsem v poslovne namene, mora biti namreč tudi jezikovno popolna. Tako je treba lektorirati brošure, oglase, navodila in najrazličnejše druge pisne izdelke – tudi življenjepise in prijave na prosta delovna mesta. Vsako besedilo namreč priča o tem, kakšen človek smo, in če je to zapisano v skladu s pravopisom, nas lahko pokaže v precej boljši luči.

Prevajalska agencija DigitPen

Kaj pa besedila, ki nalašč ne sledijo pravilom? Tudi takšna se zadnje čase precej uporabljajo. Večinoma so namenjena povsem zasebni uporabi, opažamo pa jih tudi pri javnem komuniciranju. Običajno gre za simpatične besedne igre, pri katerih ciljna publika takoj ve, s kakšnim namenom so uporabljene, ali pa za enega od načinov zbujanja pozornosti. Takšnega pristopa se pogosto poslužujejo v oglaševanju, kjer velja, da moraš biti čim bolj opazen – in to lahko pogosto dosežeš tako, da pozabiš na lektoriranje ter nalašč narediš napako, ki bo pritegnila pozornost.

Deli s prijatelji ...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email